Zavarovanja iz vidika premoženjskega svetovalca

Datum: 24.08 2010
V petnajstih letih samostojnega podjetništva na finančnem področju sem spoznala veliko različnih ponudnikov, ponudb, različnih svetovalcev in seveda strank.  Zanimivo je, da se vsi strinjamo, da je potrebno premoženje zavarovati. Glavnina se zaveda, da je najpomembnejše, da zavarujemo ustvarjalca premoženja, torej vsakega izmed nas, ki ustvarjamo dohodek.  Pa kljub temu se v naših pisarnah vsak dan oglasi vse več zavarovanih strank, ki so izjemno nezadovoljne z zavarovanji, predvsem pa s tistimi, ki so jim zavarovanje sklenili.  Na to opozarja tudi Zveza potrošnikov Slovenije. Kaj so torej slabosti in prednosti zavarovanja?

Glavnina zavarovalnih agentov je  usmerjena v prodajo različnih ponudb, ne v svetovanje. Zakon danes jasno opredeljuje, da mora zavarovalni agent preden ponudi kakršenkoli produkt potencialni stranki opredeliti potrebe in želje, kot tudi razloge za nasvete. Tako bi marsikateri stranki zaradi prevelikega števila že sklenjenih ponudb morali odsvetovati sklenitev še enega zavarovanja, ki je ravno v tem trenutku ''najbolj'' ugodno. Stranke namreč največkrat ne vedo, da je na zavarovalni polici najdražji strošek, strošek sklenitve zavarovalne ponudbe. Torej, če sklepaš 5 različnih ponudb, petkrat plačaš sklepalne stroške. Zakaj torej ne bi osnovne ponudbe spremenil, po svoje oblikoval.

No,  tu se pojavi druga težava. Večino zavarovalnih ponudb je zelo težko prilagajat, vsi pa vemo, da so edina  stalnica v življenju  spremembe tako finančnih trgih, pa tudi nam posameznikom se življenje spreminja.  Ko študent sklene zavarovanje in še nima družine, ne potrebuje zavarovalne vsote za riziko smrti, kadar pa ima družino, pa z njo zaščiti svoje družinske člane. Če imamo kakršnekoli dolgove je dobro, da jih sami poravnamo. Zato je potrebno zavarovalne vsote prilagajati. Ponudbam je zahtevno slediti, kadar pa se obrneš na tistega, ki je ponudbo pred leti sklenil, pa morda že ne dela več.  Na trgu sem spoznala tudi veliko zelo dobrih svetovalcev in agentov, ki res z ljubeznijo opravljajo svoj poklic. Zgoraj navedena dejstva pa mečejo slabo luč največkrat na vse.

Odgovornost za svojo varnost in za svoje premoženje nosi posameznik sam. Kako bi lahko učitelj sebi sam predpisal zdravila, če nima za to ustreznega znanja. Zdravnik pa  največkrat nima časa in ustreznega znanja, da bi natančno pregledal splošne pogoje ponudb. Zaupa torej tistemu, ki mu ponudbo predstavlja.  Zakonodaja določa pravila, etika pa ni natančno določena. Nikomur namreč ne moreš predpisati, da naj bo pošten. Dolžnost vsakega svetovalca, ki želi stranko dolgoročno svetovati je, da se pred trženjem natančno pozanima o slabostih in prednostih vsake ponudbe in jih strankam tudi predstavi po načelu: ''Svetuj drugim, kot bi želel biti sam svetovan.''